Gostje

1. okrogla miza: Vojni poročevalec – poklic, stroka, poslanstvo

Predvideni sodelujoči: Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik; Matic Zorman, svobodni fotograf; Erik Valenčič, svobodni novinar; Jure Eržen, Delo; Matej Leskovšek, Thomson Reuters; Boštjan Slatenšek, svobodni novinar in fotoreporter
Povezuje: Ali Žerdin, Delo, Sobotna priloga

Življenjepisi sodelujočih

ALI ŽERDIN
Urednik Sobotne priloge Dela in novinar.
Po izobrazbi je sociolog, z novinarstvom pa se je začel ukvarjati v drugi polovici osemdesetih. Med 1987 in 1989 je bil odgovorni urednik Radia Študent. Leta 1989 je začel sodelovati s tednikom Mladina, deset let je bil namestnik odgovornega urednika, 2006 pa je postal urednik priloge Objektiv časnika Dnevnik. Leta 2009 je postal odgovorni urednik Dnevnika, 2010 pa je prestopil na Delo.
Je avtor več knjig, med njimi Generali brez kape, Omrežje moči, France Bučar.

BOŠTJAN SLATENŠEK
Režiser, pisatelj, novinar in fotograf. Na Filozofski fakulteti je študiral zgodovino in sociologijo. Delal je kot svobodni novinar in fotoreporter. Poročal je z vojnih in kriznih žarišč (Kosovo, Eritreja, Čečenija, Makedonija, Zahodni breg, Afganistan, Irak, Kašmir, Libanon, Sirija) ter objavljal v številnih domačih in svetovnih časopisih ter revijah. Leta 2002 je pri študentski založbi Litera izšla njegova knjiga Kosovske stopinje, ki je bila prevedena v angleščino in razprodana. Je avtor ali soavtor večjih fotografskih razstav in fotografskih multivizij.

ERIK VALENČIČ
Dolgoletni novinar in poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu. Poklicno pot je začel leta 2001 na Radiu Študent v aktualno-politični redakciji, katere vodenje je prevzel v letih 2006 in 2007. Z RŠ je odšel na Mladino, za katero je pisal do leta 2012, vmes je poročal tudi za slovensko izdajo časopisa Le Monde diplomatique. Potoval je po širšem Bližnjem vzhodu in Afriki ter ustvaril več reportaž. Leta 2011 je izšla njegova knjiga Obleganje Gaze – Ubijanje palestinskega ljudstva. Od 2012 do 2015 je bil sodelavec zunanjepolitične redakcije na javni televiziji, za katero je med drugim naredil odmevna dokumentarna filma Koalicija sovraštva in Fronte Kurdistana. Valenčič je sourednik zadnje izdaje Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Rasizem: razrezani svet, 2015. Decembra 2015 je pri založbi Sanje izšel tudi njegov romanski prvenec Sence ne gorijo. Valenčič občasno piše za Mladino, sodeluje pa tudi s produkcijskima hišama Staragara in Tramal Films.

ERVIN HLADNIK MILHARIČ
Novinar časopisa Dnevnik, v katerem poleg intervjujev in reportaž objavlja tudi mnenjske kolumne. Na začetku osemdesetih let je začel živeti od pisanja. Najprej na Radiu Študent, potem pa za revijo Mladina, kjer je večino dela posvetil političnim protislovjem, ki so razdejala Jugoslavijo in potem o vojaških spopadih, ki so jo pokončali. Kot reporter je pisal od upora v Kninski krajini, demonstracijah na Kosovu, iz Vukovarja, Dubrovnika in Bosne in Hercegovine. Iz tega obdobja je napisal predgovor in epilog h knjigi La guerra dei dieci anni. Jugoslavia 1991–2001. Spotoma je iz Belfasta pisal o Irski republikanski armadi, iz Mehike pa o uporu Indijancev v Chiapasu. Leta 1995 je za dnevnik Delo odšel za dopisnika na Bližnji vzhod, najprej v Kairo, potem pa v Jeruzalem. Tam je bil do leta 2000, ko je za pet let odšel kot dopisnik v New York, kjer je pokrival prvi mandat Georgea Busha. Iz izkušenj na Bližnjem vzhodu je nastala knjiga Pot na Orient. Kolumne je zbral v knjigah Spopad civilizacij za otroke in Kratke zgodbe o prihodnosti. Pisal je iz Gaze, ko je Hamas vojaško prevzel oblast od Fataha, iz Sudana in Irana med poskusom upora leta 2009. Po izkušnji na Ukrajine, ko je bil priča ruski aneksiji Krima, je začel obširneje pisati o življenju na mejah evropskega imperija.  

MATIC ZORMAN
V Kranju rojeni dokumentarni fotograf Matic Zorman je na Inštitutu in Akademiji za Multimedije IAM diplomiral kot inženir multimedije. Kot praktikant pri DNK, studiu za namizno založništvo, je leta 2008 stopil na poklicno pot fotoreporterja. Leta 2013 mu je Ministrstvo za kulturo RS podelilo status samozaposlenega v kulturi. Med 2010 in 2014 je v okviru dolgoročnih projektov Obrazi vojne in Svoboda ali smrt šestkrat odšel v Gazo. Izkušnje je pridobival pri sodelovanju z nevladnimi organizacijami (ITF in Zavod Nur), pri spremljanju rehabilitacije otrok žrtev vojne v Gazi. Leta 2013 je bil kot nadobudni talent povabljen med reporterje Getty Images. Istega leta je poročal o razmerah sirskih beguncev na libanonsko/sirski meji. Leta 2015 se je udeležil mojstrskih razredov foto kolektiva NOOR in dokončal tečaj prve pomoči kolegom fotografom RISC na Kosovu. Dokumentiral je t. i. »balkansko begunsko pot« in med drugimi mednarodnimi priznanji prejel nagrado world press photo. Po naročilu Evropske komisije, Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj, je leta 2016 spremljal rehabilitacijo umsko prizadetih otrok v Tadžikistanu. Z objavljanjem fotografij v publikacijah, kot so Washington Post, Der Spiegel, Independent, DG DEVCO, National Geographic Slovenija, AFP in Getty Images, se je naučil združevati izkušnje in občutljivost potrebno za spremljanje človekoljubne in družbene problematike.

JURE ERŽEN
Rojen 1969, skoraj dvajset let fotoreporter pri časniku Delo. Njegove fotografije objavljajo vodilni svetovni časopisi, revije in spletne strani (Newsweek, Le Figaro, Le Monde, The Independent, Financial Times, Die Zeit, NSNBC, El Pais, in Al-Ahram). Sodeluje s fotografskimi agencijami Panos, Polaris in World Picture News (ZDA). Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. S sodelavcem in prijateljem Boštjanom Videmškom je s svojimi fotografijami soavtor treh knjig: Vojna terorja (Cankarjeva založba, 2011), Upor – Arabska pomlad in evropska jesen (Cankarjeva založba, 2013) in Na begu – moderni eksodus (2016). Knjiga Vojna terorja je leta 2012 obogatena izšla v ZDA z naslovom 21st Century Conflicts: Remnants of War(s). Je večkratni zmagovalec fotografskega natečaja Društva novinarjev Slovenije, zaporedni zmagovalec Emzinovega fotografskega natečaja in leta 2010 dobitnik prve nagrade natečaja Slovenia Press Photo. Živi v Ljubljani.

MATEJ LESKOVŠEK
Rojen 13. novembra 1983. Študiral je nemški jezik in literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. S fotografijo se je začel ukvarjati v srednji šoli pri lokalnemu časopisu v Sevnici in se med študijem leta 2003 pridružil tedniku Mladina, za katerega je naslednjih šest let deloval kot fotoreporter. V zadnjem letu je bil imenovan za foto urednika.
Leta 2008, med slovenskim predsedovanjem EU, je začel sodelovati z agencijo Sipa Press. Od 2007 je bil neodvisni fotograf pri The Associated Press v Sloveniji. Iz Slovenije je tudi poročal za New York Times in International Herald Tribune ter slovensko spletno revijo Siol.net. poročal je z žarišč v Iraku, Gazi, Zahodnem bregu, Egiptu in Siriji. Leta 2015 je sodeloval z Jamesom Nachtweyem in Patrickom Wittyjem pri poročanju o begunski krizi za TIME.
Ob koncu leta 2008 je ustanovil zavod za promocijo slovenske fotografije Slovenia Press Photo, ki organizira SPP Festival. Festival predstavlja vidnejša mednarodna imena fotoreporterstva in fotografije ter organizira državni natečaj fotoreporterstva. Matej deluje na Poljskem kot namestnik glavnega urednika agencije Thomson Reuters.

________________________________________________________________________________________

2. okrogla miza: Vojni poročevalec – poklic, stroka, poslanstvo


Predvideni sodelujoči: Remy Ourdan, francoski novinar, vojni dopisnik časnika Le Monde; Laurent van der Stock, neodvisni vojni poročevalec in dopisnik časnika Le Monde; dr. Anthony Feinstein, profesor psihiatrije na Univerzi v Torontu in prejemnik Guggenheimove štipendije; Darko Bandić, dolgoletni fotograf agencije AP The Associated Press na Balkanu
Povezuje: Alain Mingam, član upravnega odbora organizacije Novinarji brez meja, kurator in fotograf

Življenjepisi sodelujočih

ALAIN MINGAM
Fotograf, publicist, kurator in podpredsednik svetovne organizacije Reporterji brez meja. Delal je za številne agencije in pomembnejše francoske časopisne hiše, sodeloval pri televizijski seriji 100 fotografij stoletja ter leta 1997 predsedoval tekmovanju World Press Photo. Kot urednik fotografije je dosegel velik dvig kakovosti fotografij v uredništvih francoskih časnikov. Moto »pozabi na komplekse in aroganco, osredotočaj se na svojo strast do dela« ga je vodil skozi številne vojne širom sveta; njegove fotografije prikazujejo vojne grozote od Libanona do Afganistana, kjer je fotografiral usmrtitev izdajalca med vojno, za kar je leta 1981 prejel nagrado World Press Photo.

REMY OURDAN
Vojni poročevalec, novinar za časnik Le Monde in dokumentarni filmar ter obenem ustanovitelj in predsednik fundacije WARM Foundation on Contemporary Conflict.
Prvič se je kot novinar udejstvoval v okviru obleganja Sarajeva leta 1992, pozneje pa je pokrival konfliktna območja v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Ruandi, Kongu, Eritreji in Etiopiji, na Kosovu, v Sierri Leone, Makedoniji, Izraelu in Palestini, v Afganistanu, Iraku, Mehiki, Libiji in Srednjeafriški republiki. Živel je v Sarajevu in Bagdadu. Poročal je o povojnih obdobjih v Bosni, na Kosovu, v Srbiji, Ruandi in o preganjanju mednarodnih zločincev. Trenutno se ukvarja z mednarodnim džihadom, Al Kaido in Islamsko državo.
Je avtor in eden od režiserjev filma The Siege iz leta 2016.

DR. ANTHONY FEINSTEIN
Profesor psihiatrije na Univerzi v Torontu in nevropsihiater v Centru za zdravstvene znanosti Sunnybrook že več kot deset let proučuje čustvene učinke vojne na novinarje in raziskuje, kaj jih motivira, da se odločijo za tako nevaren poklic. Dr. Feinstein je študij medicine opravil na Univerzi v Witwatersrandu v Republiki Južna Afrika, nato pa se je za psihiatrijo specializiral v bolnišnici Royal Free v Londonu. Pozneje je specializacijo iz nevropsihiatrije nadaljeval na Nevrološkem inštitutu v Londonu. Je avtor del In Conflict (1998), Dangerous Lives: War and the Men and Women Who Report It (2003), Journalists Under Fire: the Psychological Hazards of Covering War (2006), Battle Scarred (2011) in drugih. Za študij duševnih težav v Namibiji po razpadu apartheida je dr. Feinstein prejel Guggenheimovo štipendijo. Leta 2012 je posnel dokumentarec z naslovom Under Fire po njegovih raziskavah novinarjev z vojnih območij.

LAURENT VAN DER STOCK
Rojen leta 1964 v Belgiji. Kot neodvisni fotograf je začel polno delovati leta 1982. Med 1990 in 2005 je bil član ekipe francoske agencije Gamma, njegovo sedanje delo pa je objavljeno pri agenciji Getty Reportage. Van der Stock je pokrival dogajanje zalivske vojne ter v Jugoslaviji, Afganistanu, Čečeniji, Afriki, Izraelu, Iraku in Siriji. Njegovo delo je bilo objavljeno v časnikih The New York Times, Newsweek, Stern, Le Monde, The Independent, Paris Match in več drugih. Med številnimi priznanji je prejel tudi nagrade Univerze Kolumbija za novinarske dosežke, Bayeux-Calvados za vojne poročevalce in Paris Match.

DARKO BANDIĆ
Rodil se je v Zagrebu v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Na Univerzi v Zagrebu je študiral zgodovino. Kot foto novinar dela od leta 1990. Z agencijo Associated Press je pričel sodelovati leta 1992, najprej kot neodvisni fotograf, kasneje pa je postal redni član ekipe. Na svoji fotografski poti je poročal z različnih aktualnih in športnih dogodkov v Evropi, Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu, vključno z vojnami na Balkanu, v Afganistanu, Iraku, Libanonu, Gruziji, Libiji, Siriji in območju Izraela in Palestine. Pokriva tudi mnoge naravne in druge katastrofe, predsedniške obiske in športne dogodke, od svetovnih nogometnih prvenstev do dirk Formule 1. Za svoje delo je prejel številne nagrade.