Tudi pande hujšajo

Panda. Ampak za kaj gre? Za medveda? Avtomobil? Glasbeno skupino? Antivirusni program? Vzdevek nekdanje košarkarice Ježice Nevenke Topalovič? Mati mila, pred kako zahtevnim vprašanjem smo! Nič, najbolje je, da takojci razkrijemo, kam pes taco moli. Oziroma, kam panda šapo moli. Tako je, govorili bomo o medvedu.

Tekst: Boštjan Istenič

Orjaški panda (Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki mu pravijo tudi bambusni medved. Seveda se prehranjuje samo s klobasami. Halo!? To smo napisali, da vidimo, kako pozorno berete članek. V resnici, ne boste verjeli, se hrani z bambusovimi listi in mladimi vršički. Ker si je izbral tako svojevrsten jedilnik, si je moral temu prirediti tudi telo. Tako se mu je zobovje oblikovalo prav posebej za trda bambusova stebla, ki jih mora prežvečiti.

Čeprav je na zunaj precej podoben medvedu, ima telesno zgradbo kot kak rakun, zato se modri znanstveniki še sedaj niso povsem zedinili, v katero živalsko skupino bi ga sploh lahko stlačili.

ZAŠČITENI PUŠČAVNIKI

Panda sodi v zaščitene živalske vrste. Verjetno bi že izumrl, če zanj ne bi stekle množične akcije za njegovo zaščito. V naravi živi samo v osrednji Kitajski. V živo ga je zelo težko videti. Malce je len, močno je plašen, pa še precej velik samotar je, zato prileze iz svojega skrivališča le zgodaj zjutraj ali zvečer v mraku. Zato je pande tudi tako težko prešteti. Znanstveniki ocenjujejo, da jih je na svetu v naravi od 500 do 1000. Na Kitajskem je trinajst rezervatov za pande, a je medsebojna oddaljenost precejšnja, zato do mešanja med populacijo sploh ne pride. Z

Pomislite, da imate ženo, ki ima pandine spolne lastnosti. Potem pa pridejo njeni redki dnevi, ko je za stvar, vi pa imate ravno svetovno prvenstvo v nogometu ali znižano pivo v lokalnem pubu.

drugimi besedami, vsak od rezervatov ima pande, ki se razmnožujejo med seboj, kar gotovo ni dobro. Kar pomislite, da bi živeli petsto let v bloku in nikamor ne bi šli. Parjenje bi bilo možno le med sosedi.

LENI ZA PARJENJE

Ko smo že pri parjenju, pande za te stvari niso ravno navdušene. Kdo ve, kaj je krivo, toda vsaka uspešna paritev med pandami je že pravi pravcati podvig. V ujetništvu ni nič drugače. Samice so za oploditev godne le nekaj dni v letu. Človeštvo bi v takih pogojih že davno izumrlo. Pomislite, da imate ženo, ki ima pandine spolne lastnosti. Potem pa pridejo njeni redki dnevi, ko je za stvar, vi pa imate ravno svetovno prvenstvo v nogometu ali znižano pivo v lokalnem pubu.

V ujetništvu se pande redko razmnožujejo. Večinoma jih pestijo psihične težave (samice imajo verjetno glavobol). So pa tudi primeri, kot je zadnji iz živalskega vrta v Bangkoku. Samec pande ima 150 kilogramov, njegova partnerka “le” 114. Oskrbniki so ugotovili, da bi bajsi lahko ženko pri parjenju poškodoval, ker bi jo čisto “speštal”. Zato so ga dali na dieto. Nič več kruha, več bambusa in jabolk. Bomo videli, če bo dieta uspešna. Če bi vprašali nas, bi fantu svetovali še izdaten sprehod po kletki dvakrat dnevno in čim manj poležavanja. Pa naj ne naseda televizijskim reklamam, kjer ljudje s kakim brezzveznim aparatkom čudežno shujšajo v desetih dneh. Larifari!

vir: http://dat.si/

Leave a Reply